Besedilo: Mira Jerenec
Vir: Knjiga Svet Belanov, Cirkulane, 2005.
Današnja podružnična cerkev sv. Katarine ob Beli je bila prvotna župnijska cerkev in sedež prvega vikariata, ki se v srednjeveških virih prvič omenja l. 1475. Glede na arhitekturne značilnosti strokovnjaki prvotno cerkev datirajo v 13. stoletje, v prehodno obdobje romanike v gotiko. L. 1532 naj bi jo požgali Turki, vendar je niso popolnoma uničili, saj je bila 13 let kasneje že popravljena. V 17. stoletju so jo obokali ter ji prizidali zvonik. Pri cerkvi sta bila tudi župnišče (do 1835 leseno, nato kamnito) in staro pokopališče, ki so ga opustili l. 1817.
Leta 1880 je močan potres cerkev hudo poškodoval. Čeprav so prvotno načrtovali njeno obnovo, so bile poškodbe tako hude, da so jo morali leta 1926 podreti. Na njenem mestu so pozidali društveno dvorano in kapelo sv. Katarine, od cerkve je bil ohranjen le zahodni del, tj. pevska empora z zvonikom. L. 1916 so iz cerkve za vojaške namene odpeljali dva manjša srebrna zvonova.
Med 2. svetovno vojno so Nemci kapelo in dvorano uporabljali za skladišče, veliki zvon pa je bil prepeljan k sv. Elizabeti v Pohorju. Po koncu vojne so pričeli dvorano uporabljati za igre, kapelo pa za oder in garderobe. L. 1955 so dvorano in kapelo spremenili v telovadnico, kasneje pa opustili. L. 2005 je bila z denacionalizacijskim postopkom cerkev sv. Katarine vrnjena župniji sv. Barbare, ki je pričela s pripravljalnimi deli za njeno obnovo.
